Andrej Zaman Many

Andrej Zaman Many

19. januar 2011

Sobotne in nedeljske vožnje

Ker sem v službi v Ljubljani, od koder se vsak dan vračam okoli petih popoldne, ne morem niti pomisliti, da bi popoldne med delovnim tednom stopil na kolo. Prehitro nastane tema in še bolj mrzlo. Vendar to ni glavni razlog. Ta je stanje cest, ko se ponoči na mokrem cestišču in v megli, ki se na Primorskem zadržuje že zelo dolgo časa, ne vidi dovolj dobro za varno in sproščeno vožnjo. Torej mi za kolesarjenje zunaj ostane le vikend. Med tednom pa fitnes, trenažer in tek.

Že pred časom sem v ta blog napisal, da se med vikendom udeležujem voženj s skupino, ki se ji reče Goriški Giro. V tem primeru gre pravzaprav za treninge kolesarjev iz Kolesarskega društva Brda http://www.kdbrda.si/, ki pa se jim pridružimo tudi drugi. Tako ob sobotah in nedeljah nastajajo večje ali manjše skupine, ki so po številu zelo odvisne od vremena.

S to skupino prevozim do tri ure ob sobotah in do dve uri ob nedeljah. Vožnja je vse prej kot počasna, saj so člani briškega društva večinoma fantje, ki vozijo tudi po dirkah v svojih starostnih skupinah. Če gre povprečno le 30 km/h, je to počasi, ponavadi je to povprečje precej boljše.

Sam pred to vožnjo in po njej prevozim še kak kilometer, tako da so dolge od 150 km dalje, najdaljša pa je bila dolga 211 km. Prevoženi kilometri se tako kar lepo nabirajo in letos jih imam do današnjega dne že preko 900.

Vtisi po prvih predavanjih v 2011

S predavanjema v medvoški in velenjski knjižnici sem zelo zadovoljen. Obakrat je bilo precej poslušalcev, ki so bili, po mojem mnenju, zadovoljni s slišanim in videnim. To potrjujejo tudi odzivi po obeh predavanjih, ko so nekateri poslušalci navezali kontakt z menoj in želeli vedeti nekatere stvari še bolj podrobno. Enako pozitiven odziv sem dobil tudi s strani zaposlenih v obeh knjižnicah. Hvala.

Za predavanje v Velenju se moram še posebej zahvaliti mojemu prijatelju iz jugo vojaških dni, Sandiju Forštnerju, kakor tudi njegovi ženi Gordani, ki sta se zelo potrudila z oglaševanjem tega predavanja. Pred predavanjem je Sandijeva mama pripravila okusno kosilo, po njem pa smo se z Gordano in Sandijem še dolgo v noč pogovarjali o vsem mogočem, pri čemer se nam je pridružil tudi njun sosed Janez, ki je prav tako kolesar in mi ga je bilo v čast spoznati. Gordana in Sandi sta mi prijazno ponudila tudi prenočišče, tako da sem tisto noč prespal pri njih.

Gordana in Sandi: še enkrat najlepša hvala!