Andrej Zaman Many

Andrej Zaman Many

29. april 2010

Še 2 tedna

Letošnja Dirka okoli Slovenije se nezadržno bliža in do štarta nas ločita le še 2 tedna. Treme nimam, počasi pa čutim, kako me preplavlja adrenalin. Upam, da ga bo ravno prav, in da me dirka ne bo preveč potegnila vase, kar bi se kazalo s prehitrim štartom. Te usodne napake ne smem storiti. Da do tega ne bo prišlo, je zadolžena tudi ekipa, ki me bo morala stalno nadzirati in opozarjati, če bom na začetku vozil bistveno hitreje, kot se bomo dogovorili. Upam tudi, da sem z lanskim uspešnim zaključkom te dirke prepričal večino tistih, ki so bili lani prepričani, da tega ne zmorem. Ekstremno dolgih treningov do štarta ne bom več imel, morda le še kak trening dolžine do 150 km.

Zaradi Maratona 3 src, ki bo v soboto, 15.5.2010, v Radencih, je letošnja trasa podaljšana na skupno 1.230,7 km. Dodatek predstavlja še nekaj višinskih metrov več, saj bomo vozili po gričevju južno od Gornje Radgone in Radencev. Na tem obvozu pa ne bo manjkalo niti ravnine z nasprotnim vetrom. Kljub vsemu se dirke ne bojim. Prepričan sem, da bom skupaj z ekipo, ki ji neizmerno zaupam, uspešno prišli do cilja, če le ne bo padcev, poškodb, zdravstvenih ali tehničnih težav. Upam, da bomo letos imeli še več navijačev kot lani. Vsaka spodbuda na tako dolgi preizkušnji pride prav. Pa ni pomembno na kakšen način, lahko kot neposredno navijanje na in ob progi, ali preko spletne strani organizatorjev, kakor tudi preko moje spletne strani ali s klici na moj GSM, ki bo stalno vklopljen v spremljevalnem vozilu, na klice pa se bodo odzivali člani moje ekipe.

Podaljšan praznični vikend v Prekmurju

Podaljšan praznični vikend po brevetu sem preživel v Prekmurju. Kombinacija dopusta in kolesarjenja je ob lepem in toplem vremenu dobro uspela. Dušan Dundek - Truplek mi je med skupno vožnjo razkazal traso in opozoril na vse pasti letošnjega obvoza DOSa, ki je letos zaradi tekaškega maratona 3 src v Radencih, podaljšan za dobrih 40 km. Nov del proge je navigacijsko res zapleten, tako da se lanskemu in letošnjemu dosovcu Dušanu zahvaljujem za pomoč. Prav tako me je opozoril tudi na nekaj res nevarnih križišč, kjer bomo na dirki prečkali glavno cesto. Dušan, hvala za pomoč!!!

No, naslednji dan sem ta obvoz še dvakrat prevozil, tako da s tem na dirki ne bi smeli imeti težav, saj zdaj poznam vsak ovinek na pamet. Kljub temu, da sem bil v Prekmurju z rezervnim, aluminijastim, kolesom, sem se med vožnjo počutil odlično. Preizkusil sem nov E-hub, s katerim sem zelo zadovoljen. Morda sem celo pretiraval, saj sem oba dneva vse klance na tem obvozu prevozil na taveliki šajbi spredaj, zadaj pa na zobnikih 15-21.

24.4.2010 brevet 300 +

Dobrih 30 kolesarjev se nas je v soboto, 24.4.2010, zbralo v Ljubljani. Prevozili smo okoli 315 km dolg brevet. Imeli smo lepo in ne pretoplo vreme ter kar spodoben tempo s končnim povprečjem okoli 33,5 km/h. Najhitrejši smo na cilj prišli po okoli 11 urah in pol (ob 18:50), vmes pa smo se na drugi kontrolni točki v Kostanjevici na Krki ustavili skoraj za uro in pol na kosilu. Tudi na drugih kontrolnih točkah je bilo poskrbljeno za slastne prigrizke. Brevet je uspešno prevozila tudi ena ženska, zmogla pa sta ga tudi Brane in Matej, člana moje letošnje ekipe za DOS. Vsem udeležencem in zmagovalcem čestitam za uspešno vožnjo, še posebej pa edini ženski predstavnici in seveda Branetu, ki je na letošnjih 250 prevoženih kilometrov dodal svoj osebni rekord s prevoženimi kilometri v enem dnevu. Edino kar me je na tem brevetu motilo, je bilo stalno nažiganje tempa, saj so nekateri pozabili, da brevet ni ekmovanje. Sicer pa hvala Marku Balohu za organizacijo, kakor tudi vsem drugim, ki so mu pri tem pomagali.

Naslednji brevet bo dolg preko 400 km, štart pa bo v petek, 28.5.2010. Bliža se tudi letošnji najdaljši brevet v Sloveniji. 600 km dolgega bomo v organizaciji koprskega Obalnega planinskega društva vozili 12. in 13. junija.

20. april 2010

Manyteam 2010 v akciji

Manyteam 2010 se resno in zavzeto pripravlja za letošnji DOS, do katerega nas loči le še dobre tri tedne. Ekipa se je prvič sestala 9. aprila, ko smo se, sicer v deloma okrnjeni ekipi, dogovorili o zadolžitvah članov do dirke in na sami dirki. Nekaj zadev smo (bomo) na podlagi lanskih izkušenj spremenili in dodelali.

Aktivnosti torej potekajo po načrtu. Vladka se je v soboto seznanila z načinom in zahtevnostjo vožnje spremljevalnega vozila, sicer pa proučuje najustreznejšo prehrano za čas dirke, tako zame, kot tudi za ostalo ekipo. Brane in Matej sta se zavzeto lotila ozvočenja, ki ga bomo imeli na dirki, še prej pa ga bo potrebno preizkusiti na kakem krajšem treningu. Matjaž študira pravila in letošnje dopolnitve, enako tudi Srečko, ki sodeluje tudi z najrazličnejšimi nasveti.

Del Manyteama v elementu (Brane in Matej)


19. april 2010

17.4.2010 - Test pripravljenosti pred DOSom

V soboto, 17.4.2010, sem opravil test pripravljenosti pred letošnjim DOSom. Ob 3.10 zjutraj sem štartal na trasi Ajdovščina - Razdrto - Postojna - Logatec - Ig - Grosuplje - Višnja Gora - Ivančna Gorica - Trebnje - Mokronog - Sevnica - Krško - Brežice - Novo mesto - Metlika - Črnomelj - Stari trg - Kočevje - Ribnica - Sodražica - Cerknica - Planina - Postojna - Podnanos - Ajdovščina.

Že od štarta se mi je pridružil še en dosovec, in sicer, glede na mojo starost pravi mladenič, David Črmelj iz Potoč pri Ajdovščini. Precej toplo jutro je pripomoglo k zelo dobremu razpoloženju. Z avtom z rotacijsko lučjo naju je spremljala Vladka, ki je bila prvič v tej vlogi, kar pa sploh ni bilo opaziti. Delovala je kot izkušena spremljevalka kolesarjev. Tempo kolesarjenja je bil kar spodoben in nekje na polovici vzpona na Razdrto (po Rebrnicah) smo dohiteli in prehiteli še enega dosovca, Francija Horvata, ki je na svojo pot štartal že prejšnji dan popoldne. Sploh sem imel do jutra občutek, da če bi nekdo gledal dogajanje po slovenskih cestah to noč oz. jutro z neba, bi videl le kup rotacijskih luči. Še kar nekaj ultramaratonskih kolegov se je namreč to noč odpravilo na daljši trening.

Prvi postanek je bil v Logatcu, kjer smo se ustavili pri Srečku, članu moje letošnje dosovske ekipe, ki nam je skuhal čaj in pripravil nekaj malega za prigrizniti, ko pa smo se odpravili naprej, se nam je pridružil pri kolesarjenju. Takrat se je že začel delati dan, jaz pa sem po nerodnosti slabo pritrdil prednjo luč, ki je po nekej deset metrih padla po tleh in odpovedala delovanje. Ker je bilo že kar svetlo, se takrat s tem nisem kaj prida ukvarjal.

No, kilometri so kar bežali mimo nas, naslednjič pa smo se ustavili v Grosupljem. Tam je šla Vladka naprej po avtocesti do Trebnjega. Kljub nekaj nasprotnemu vetra se do Brežic skorajda nismo ustavljali, tam pa smo po 208 prevoženih kilometrih napolnili bidone, spraznili mehurje in nadaljevali pot do Novega mesta, kjer nam je moja mama skuhala testenine. Po kosilu se je Srečko odločil, da ne bo kolesaril čez Vahto. Kolo je spravil v avto in z Vladko sta naju počakala v Metliki. Tam je padla njegova dokončna odločitev. Zdravstveni problemi so bili preveliki, posledično tudi nekaj slabša pripravljenost, zato ga je Vladka odpeljala domov v Logatec. Kljub temu je z nama do Novega mesta prevozil okoli 200 km s povprečno hitrostjo okoli 31 km/h. Kapo dol!!!

Z Davidom sva nadaljevala pot po Beli krajini, za Črnomljem pa naju je čakal vzpon proti Kočevju, ki pa je kar hitro minil. Do zdaj sem ta vzpon s kolesom prevozil dvakrat. Prvič lani, ko sem se pripravljal na lanski DOS in je neusmiljeno deževalo, imel pa sem občutek, da ga nikoli ni konca. Drugič na lanskem DOSu, ko sem imel spet občutek, da ga stalno daljšajo. Tokrat je bilo lažje in hitreje, od Kočevja dalje pa se je Davidu dobesedno strgalo. Proti Ribnici in naprej proti Sodražici sva ga žgala tudi preko 40 km/h.  Po nekaj več kot kot 300 prevoženih kilometrih!!! Priznam, da pri tej hitrosti nisem bil sposoben menjati. A to ga ni oviralo. Tudi v klanec proti Bloški polici je gonil s težkimi prenosi. In to potem, ko je prejšnji dan opravil 12-urni trenig in se na najino skupno turo odpravil brez spanja. Ni kaj, prepričan sem, da bo na cilju letošnjega DOSa krepko prej kot v dveh dneh. Lahko pa bo tudi eno največjih presenečenj.

V Novi vasi naju je spet prevzela Vladka, pot pa smo nadaljevali le še do Podnanosa. Ob 20.15 uri nisva šla naprej, ker nisva imela luči (tudi Davidu je odpovedala prednja luč). Zaradi lastne varnosti nisva prevozila še preostalih 12 km.

Nekaj statistike:

  • prevoženih 437,6 km

  • 3860 višinskih metrov

  • povprečna hitrost 29,7 km/h

  • čas vožnje 14:45:46

  • bruto čas vožnje 17 ur in 5 minut.
Še nekaj besed o moji pripravljenosti. S tem treningom sem kar zadovoljen. Na koncu nisem čutil kakšne hude utrujenosti. Razen nekaj malega pekočih podplatov, nisem imel zdravstvenih težav. Glede na vreme, ki letošnjo zimo in pomlad ni bilo kaj prida naklonjeno kolesarjem, mi še kar gre. Ena srednja žalost, čeprav vseeno menim, da bi mi na letošnjem DOSu moralo iti bolje kot lani. Polovica ekipe je enaka kot lani, novim članom pa popolnoma zaupam. Vsi člani so enakovredni in vsi se zavedajo resnosti nalog, ki so jih prevzeli s sodelovanjem v ekipi.

Včasih slišim koga od sotekmovalcev, ko pravi, da bo na DOSu štartal na tak ali tak čas. Jaz imam še vedno enak cilj. Enak kot lani. In sicer priti do cilja, živ, na kolesu in v regularnem času. Seveda pa se na DOSu ne bom vozil kot zdolgočaseni turist in vse kar bo več kot le prihod v cilj, bo zlata vredno. Prav nihče ne more z gotovostjo trditi, da bo na tako dolgi preizkušnji sploh prišel do cilja. DOS je resda tekma. Dirka v pravem pomenu besede. Prav tako ekstremna v še bolj pravem pomenu besede. Kdor se jo udeleži, mora biti že maja v najboljši formi. Vendar jo sam smatram le kot dirko s samim seboj. Prav nič me ne zanima, če sem 15., 27., 45. ali pa zadnji v razvrstitvi. Važno je le, da bomo s celo ekipo dali vse od sebe, da dosežemo primarni cilj, ki je prihod v cilj. Vsekakor pa prav vsakomur od sotekmovalcev privoščim, da bi s čim manj težavami prišli v cilj.


13. april 2010

Predavanje na Planinski zvezi Slovenije

Predviden termin za predavanje na temo Naturathlona 2009 na Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani je s 15.4.2010 prestavljen na četrtek, 6.5.2010, ob 19. uri.

06. april 2010

Manyteam 2010 - spremljevalna ekipa za DOS 2010

Spremljevalna ekipa za DOS 2010 je znana in se predvidoma ne bo več menjala. Letos se imenuje Manyteam 2010. Nekateri člani so še iz lanske dirke, nekateri pa so novi, vsi pa se zavedajo, kaj pomeni biti v taki ekipi. Manyteam 2010 sestavljajo:

Matjaž Zaman, Novo mesto, vodja ekipe, 19.5.1972

Moj brat. Športni zanesenjak, ki se rekreativno ukvarja z različnimi športi, aktiven pa je tudi v politiki. Kot vodja ekipe bo tudi letos zadolžen za celotno koordinacijo. Ekipo je uspešno vodil že lansko leto.






Igor Kokoravec, Veliki Dol 31.1.1975

Kolesarski navdušenec, ki ima veliko zaslug, da sem se sploh začel ukvarjati s kolesarjenjem. Prav tako je neutruden organizator kolesarskih izletov po Sloveniji in tujini. Igor je bil v ekipi že lani.






Branko Cencelj, Ljubljana, 10.6.1966

Prijatelj v resničnem pomenu besede, ki sem ga spoznal leta 2008, ko sva skupaj vozila pri Klubu Polet in se udeleževala kolesarskih maratonov v Sloveniji. V prostem času se poleg rekreativnega kolesarjenja, ukvarja še s smučanjem na vodi in hojo v hribe. Je član klubov Polet in TurboM. Glavni mehanik v ekipi je bil že lani in tudi tokrat ga čaka enaka zadolžitev. Lansko leto je bil namestnik vodje ekipe, enake zadolžitve pa bo imel tudi letos.


Vladka Gal, Ajdovščina, 6.9.1961

Vladka in prosti čas? Nemogoča kombinacija, saj prosti čas za Vladko najbrž sploh ne obstoja! Zanjo je namreč prav vse, kar v življenju počne, služba, v kateri neskončno uživa, pa naj je to zaposlitev, aktivno članstvo v folklorni skupini ali pa navdušeno delovanje v politiki. Tako ni čudno, da se z velikimi črkami podpisuje pod moto »Svet je za objet«! Njena zadolžitev v teamu bo skrb za prehrano. Pravi, da z mano ne bo težav – obstoja namreč 1000 in 1 recept za pašto. Bolj pa jo skrbi Brane in njegova najljubša hrana, tako da mrzlično išče najboljši recept in največji pekač za rižev narastek!!!



Matej Lavriša, Ljubljana, 31.03.1968

Zadnjih nekaj let se je bolj ukvarjal z zidavo doma, sedaj pa ima več časa za družino s tremi otroki in za hobije: zborovsko petje in kolesarjenje. V letih 2008 in 2009 je s treking kolesom prevozil trase vseh brevetov v Sloveniji. Na forumu bicikel.com je poznan pod vzdevkom »morostar«, kjer vas v želji, da spravi čim več ljudi na kolo, vse vabi, da se še sami pridružite kolesarjem na daljših razdaljah. Želja za naslednje leto: uspešno prevoziti najbolj znani brevet na svetu Pariz-Brest-Pariz. Prvič v ekipi.




Srečko Likar, Logatec, 14.5.1958


Po izobrazbi dipl. varn. ing., trenutno pa brez zaposlitve. Od hobijev ima najraje kolesarstvo in tek na smučah. Nekoč je bil aktivni član GRS, alpinist, alpinistični inštruktor, športni plezalec in učitelj smučanja. Je izkušen tekmovalec v lokostrelstvu in amaterskem kolesarstvu (DP, PSLO, UDACE), dober gorski kolesar in večkratni udeleženec brevetov. Tudi on je letos prvič v ekipi.

8.4.2010 Predavanje v knjižnici v Piranu

3.4.2010 200 km brevet v Kopru

V soboto, 3.4.2010, sem se udeležil prvega letošnjega slovenskega breveta. Štart in cilj sta bila v Kopru. Pravzaprav sem s kolesom nekaj čez četrto uro zjutraj štartal že iz Ajdovščine in se na Razdrtem priključil Marku Balohu, Primožu Štrancarju in Boštjanu Pečarju, ki so prikolesarili iz Ljubljane. Do Kopra ni šlo ravno počasi, razlog za to pa je bila tudi temperatura zraka, ki je bila med Razdrtim in Kozino -2 stopinji Celzija. V Koper smo prispeli pred sedmo uro zjutraj, tam pa nas je organizator postregel z rogljički in čajem. Še pred štartom sem se na hitro pogovoril še z nekaterimi prijatelji in člani moje letošnje ekipe za DOS, potem pa do nekje 43. km držal stik z vodečo skupino. Kasneje sem do druge kontrolne točke vozil v skupini, vmes smo še enkrat zašli, od tam naprej pa sva precej časa do cilja vozila sama s Sebastijanom Nedohom, tudi letošnjim dosovcem, lani pa je bil v moji ekipi. Skupaj sem ta dan prevozil nekaj čez 280 km, okoli 3500 višinskih metrov in imel povprečje 29,9 km/h.

Sicer pa na tem mestu javno izražam pohvalo organizatorju tega breveta za super organiziran dogodek in brezhibno izpeljavo.