Andrej Zaman Many

Andrej Zaman Many

29. april 2011

Čista uživancija v dobrih 400 km

Letošnji breveti si pa res sledijo s svetlobno hitrostjo. Ko je en mimo, že je na sporedu naslednji. Tako nas je preteklo soboto, 30.4.2011, čakala nova preizkušnja, tokrat na dobrih 400 km. 

30 kolesarjev in ena kolesarka smo prevozili relacijo Ljubljana (štart ob 6. zjutraj) - Škofja Loka - Železniki - Petrovo brdo - Most na Soči - Nova Gorica - Sežana - Divača - Kozina - Ilirska Bistrica - Postojna (čez Šembije) - Nova vas - Ribnica - Žužemberk - Ivančna Gorica - Grosuplje - Pance - Ljubljana. Eni hitreje, drugi počasneje.

Tokrat sem se odločil, da bom vozil v eni od počasnejših skupin, kar se je izkazalo za pravilno odločitev. DOS je pač preblizu za dirkaški tempo, poleg tega pa sem spoznal še užitkarski način vožnje. Breveti so res eno posebno doživetje. Na vsakem se toliko zanimivega dogaja, da je to prav neverjetno. Ampak največ teh dogodivščin je v počasnejših skupinah. Že pred menoj so ta brevet zelo dobro opisali Marko Baloh, eden od članov KK DJAK iz Nove Gorice, predvsem pa Aleksej Dolinšek, s katerim sva ta brevet prevozila skupaj in oba imela čast prisostvovati vožnji tokrat edine ženske predstavnice, Tanje, ki je s tem edina doslej v Sloveniji prevozila tako dolg brevet. Nad njeno odlično vožnjo smo bili vsi navdušeni, tik pred koncem pa nas je še kar lepo raztegnila, ko je po 400 prevoženih kilometrih potegnila na skoraj 40 km/h. Čestitke ji in vse spoštovanje, kakor tudi vsem, ki so postavili svoj osebni dolžinski rekord. Naše dogodivščine po poti je še najbolje opisal Aleksej, kaj dosti mu ni za dodati, zato se niti ne bom trudil. Ni kaj, užitkarska in kolegialna vožnja ima svoj čar, še posebej, ko hlastanje po čim višjem povprečju ni v ospredju.

18. april 2011

Torek, 19.4.2011 - gost v oddaji Trikotnik

V torek 19. aprila bo ob 20.00 na TVS 2 oddaja Trikotnik z naslovom Starši vs. učitelji. V njej bo govora o problematiki poseganja staršev v avtonomnost učiteljev. Gostje bomo predsednik združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnega in glasbenega šolstva g. Oton Račečič, pisatelj Tone Partljič, srednješolska profesorica Marta Zabret in jaz kot predsednik sveta staršev OŠ Šturje iz Ajdovščine.

No, oddaja je za nami. Kup odprtih tem v razmerju med učitelji in starši, nobena rešena, prenasičen program za polurno oddajo, moja minuta in pol pa ni prišla do izraza. Na http://tvslo.si/#ava2.103082018 si lahko ogledate celotno oddajo.

14. april 2011

Ljubljana, 16.4.2011 - Brevet 309 km - padec

Aprila se preizkušnje kar vrstijo. Po koprskem brevetu in dobrodelnem kolesarjenju v Ajdovščini in okolici, smo se v soboto, 16.4.2011, preizkusili še na 309 km brevet, ki ga je organiziral Marko Baloh. 

Štart je bil ob 7. uri pri bifeju Žoga je nora v Športnem parku Ježica v Ljubljani. Proga  je potekalal na relaciji Ljubljana - Kamnik - Vransko - Žalec - Slovenske Konjice  - Podčetrtek - Brežice - Kostanjevica na Krki - Novo mesto - Žužemberk - Ivančna Gorica - Grosuplje - Pance - Ljubljana, skupaj 309 km in 2200 višinskih metrov.

Kmalu po štartu so se formirale skupine, v prvi sem bil tudi jaz. Tempo je bil hiter, vendar ne pretirano. Tako smo nadaljevali tudi po prvi kontrolni točki do Poljčan na 114. km. Tam sem se zapletel v padec, žal pa  se NIHČE iz prve skupine, pa nas je bilo vsaj 30, ni bil pripravljen ustaviti, da bi vsaj vprašal, če je kaj narobe, če morda kdo potrebuje pomoč, če je morda potrebna zdravstvena oskrba. Žal. Očitno sem bil v skupini samih zafrustriranih egotov, ki jim je, bolj kot pomoč vpletenim v padec, pomembno, da zdravijo svoje frustracije z nažiganjem tempa in razkazovanjem svoje moči pred DOSom, ali pa kar tako. Očitno je veliko bolj pomembno visoko povprečje, kot pa skrb za sočloveka. Fantje, hvala lepa za take brevete. Pravzaprav to ni brevet. Najbolje bi bilo, da se vse skupaj preimenuje v dirko. Naslednjič bom spet zraven, a ne več v prvi skupini. Raje vozim sam. Tako ali tako si bom moral sam pomagat, če padem. S kolegom iz Hrvaške, ki je tudi padel, sva potem skupaj nadaljevala.

Ampak, ne boste verjeli. Po drugi kontrolni točki sem spet nadaljeval v prvi skupini. Usoda mi je ta dan, malo naprej od Žužemberka, namenila še počeno špico zadnjega obroča. Cela vrsta kolesarjev se je odpeljala mimo in niti enemu se ni zdelo vredno vsaj vprašati, kaj je narobe in če slučajno rabim pomoč. Razen enemu. Hvala, Silvo. Silvo Pšeničnik mi je pomagal. Res, najlepša hvala.

Kljub vsem pripetljajem sem uspel končati tudi ta brevet, na tretji kontrolni točki sta se nama pridružila še Boštjan Pečar in Matej Komplet. Sicer močno potolčen in opraskan in z bolečinami v levem palcu, z zvitim menjalnikom, ki ni prestavljal točno, ... Upam le, da roka ni zlomljena, kar se bo pokazalo v naslednjih dneh, saj bi bile v tem primeru sanje o letošnjem DOSu končane. Žal, a tako je.

Med preko 60 udeleženci je cilj dosegla tudi ena ženska. Vse čestitke ji, kakor tudi vsem, ki ste  uspeli odpeljati brevet v pravem pomenu besede in seveda vsem tistim, ki ste postavili osebni rekord. 

09. april 2011

Tudi 2. dobrodelni kolesarski trening je uspel

Hvala vsem, ki ste prišli v tem poletnem aprilu in tudi vsem tistim, ki ste sodelovali  in pomagali pri organizaciji. Tradicija tega treninga je tudi odlična pašta, ki jo skuhajo kuharice naše šole.


jutranja ekipa

jutranja ekipa še enkrat

Res je bila huda vročina, a smo še enkrat dokazali, da dobrodelnost ne pozna meja. Z zbranimi 500 € (organizatorji DOSa - ŠKD Notranjc iz Postojne bodo nakazali še 50 € - najlepša hvala) bo šola (OŠ Šturje iz Ajdovščine) krila stroške šole v naravi otrokom iz socialno ogroženih družin. In ni lepšega občutka, da lahko s tako malo truda dodaš en majhen kamenček v mozaik dobrodelnosti za kogarkoli. V našem primeru za otroke.



tudi invalidi so bili z nami

Sodelujoči smo prevozili toliko kilometrov, kot smo jih hoteli in zmogli. Po različnih progah, od katerih je bila ena še posebej zahtevna. Precej udeležencev je prišlo na štart s kolesi že od doma. Nekateri iz Postojne, drugi iz Ljubljane in okolice, spet drugi iz Nove Gorce, Solkana, Kopra, ... Torej pravi trening z vključeno dobrodelnostjo. Nekaj tehničnih težav ne more pokvariti dobrega vtisa in glede na pohvale, ki smo jih prejeli, bomo pri tretji izvedbi tega treninga čez eno leto z nekaterimi novostmi še podjetnejši. 


šolska kuharica

v pomoč so bili tudi učenci OŠ Šturje

Še enkrat hvala. Sodelujočim, ki ste premagovali kilometre in vzpone, vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali pri organizaciji in izvedbi treninga, devetošolcem te (naše) šole, ki so dopoldne dežurali pri prijavni mizi, kuharici, ki je spet (kot lani) skuhala enkratno pašto, snažilkam, ki so nas potrpežljivo čakale, da smo po koncu treninga pojedli še eno porcijo pašte in malo posedeli v jedilnici šole, ne gre pa seveda pozabiti na ravnateljico Avo Curk in njeno pomočnico Leo Vidmar, ki sta kar žareli od veselja. In užitek je delati z zadovoljnimi ljudmi.


Upam, da se vidimo spet naslednje leto.

08. april 2011

Dobrodelni kolesarski trening v Ajdovščini - nekaj napotkov udeležencem

-osnovna šola Šturje je na vzhodnem delu Ajdovščine, najlažji dostop z avtoceste je: izvoz Ajdovščina, pri semaforju desno, po okoli 1 km na krožišču naravnost, še 200 metrov in šola je na levi strani,

-parkiranje je možno v neposredni okolici šole, kjer bo štart in cilj,

-voda in stranišča bodo v prostorih šole,

-pašta bo od okoli 12.15 dalje,

-zaradi zaprtega odseka Lokavec-Cesta se tega odseka NE vozi,

-ostala opozorila bodo na voljo na prijavnem mestu pred vhodom v šolo in na izrisih tras,

-vreme bo lepo in toplo.



Se vidimo!

04. april 2011

To ni bil brevet, to je bilo 207 km dirke

Ta brevet je najtežji od vseh v Sloveniji. Je na začetku sezone, je najbolj razgiban, najbolj obiskan in najbolj dirkaški.


Toplo in sončno vreme je preteklo soboto v Koper privabilo rekordno število udeležencev slovenskih brevetov. Nekateri smo že od doma štartali s kolesom, jaz ob 3.45, na Razdrtem pa bi se morali srečati z Markom Balohom, Gregorjem Wesseisnom, Matejem Kompletom in Stanetom Dolinškom. A so zamujali, zato sem se do Kopra odpravil sam. Vožnja ponoči je ena sama uživancija. Nikjer nobenega prometa, pa še tista redka vozila, ki jih sem jih srečal, so se me na daleč izogibala.

Pred štartom sem med udeleženci videl precej znanih obrazov s preteklih brevetov, tam pa so bili tudi nekateri člani moje letošnje dosovske ekipe

Kakih 15 minut po osmi uri zjutraj se je začelo. Najprej v zaprti vožnji do Rižane, potem pa ... Klanec. Vedno hitreje je šlo in več kot 24 km/h nisem mogel peljati. Pa se je skupina odpeljala naprej in še preden sem se dobro zavedel, sem bil že sam. A ne za dolgo. Dohitela me je večja skupina in z njo sem šel do prve kontrole v Podgorju. Dobro uro sem rabil do tam. Na prvi kontroli so se na novo oblikovale skupine in v eni od teh sem bil tudi sam zraven. Do Zajcev smo se držali skupaj, potem pa smo se razkropili in od druge kontrole na Gračišču spet bili po različnih skupinah. Ne duha ne sluha o kakšni skupni vožnji. Le dirka, kdo bo prej. Kar je skregano z logiko brevetov. Do konca sem imel še dva postanka, prvega ko je moral kolega iz skupine menjati predrto zračnico, drugega pa v Savudriji na tretji kontroli. Postankov na meji niti ne štejem. Pred ciljem nas je čakal še vzpon na Šmarje, na koncu pa zaslužen pasulj.

Mi smo torej dirkali na brevetu. Za nami pa so bili kolesarji in kolesarke, ki so res uživali v vožnji. V duhu breveta. Le peščica kolesark je bila med udeleženci. Te so bile deležne največ spoštovanja, saj ni mačji kašelj prevoziti dobrih 200 km z dobrimi 2700 višinskimi metri že v začetku aprila. Zato, dekleta, vse moje spoštovanje vsem vam, ki ste se odločile prevoziti ta brevet in še dodatno tistim, ki ste ga tudi zmogle.
Z mojo vožnjo nisem povsem zadovoljen, saj sem imel celo pot težave z želodcem. V cilj sem prišel v času 7:51 (uradno), kar pa po premisleku niti ni tako slabo, saj sem imel že pred štartom prevoženih preko 80 km, skupaj pa okoli 300 ta dan.
Organizatorjem, OPD Koper, gre vsa zahvala za odlično izpeljan brevet in odlično organizacijo, s katero postavljajo nove standarde v tej športni panogi v Sloveniji.