Cilji na letošnjem DOSu

Tik pred startom so naju lani vprašali, kaj pričakujeva od DOSa. Pa sem rekla, da samo, da prideva okrog. In da prehitiva vreme. Vedela sva, kakšna je napoved že za soboto ponoči in nedeljo in res ni prijetno voziti v orkanski burji, snegu in dežju, ko porabljaš zadnje atome moči, da prideš do cilja….

Lani je bilo tako, da mesec dni pred startom nisem mogla več trenirati. Ker me je ustavil ledvični kamen in še hitro so me poštimali, v 21 dneh je bilo vsega konec. A veliko prepočasi za kvalitetne zaključne priprave na dirko, ki nosi naslov ena najtežjih na svetu… Pa čeprav sva jo nameravala prepeljati v dvoje. Pa šele februarja sva se zmenila, da greva oba, prej je bilo načrtovano, da gre že v četrto Andrej sam.

Sama tekma je bila nato v znamenju Andrejevih hudih krčev v mišicah nog, s katerimi je komaj zvozil ta glavne klance. Saj meni niso nič povedali, a v Kranjski Gori smo imeli odstopiti…. A je šlo naprej in ko je minila še moja kriza v Moravskih Toplicah, se je začela uživancija. Do cilja.

Letos so cilji drugačni. Želiva tekmovati. Ne zaradi konkurence, ampak zato, da postaviva svoj rekord, svojo mejo, ki sva je zmožna. Katera je to? Ne veva, a bova skušala ugotoviti. Lani nisva mogla, preveč reči je šlo narobe. Če se poigram s številkami, lani sva imela povprečje hitrosti 24,25, najboljše povprečje, ki ga imata Leni in Marko iz leta 2011 pa je 25,6. Ga zmoreva preseči? Se bova trudila. Seveda to ni odvisno samo od naju. Od mnogih dejavnikov je. A to je DOS. Najtežja dirka na svetu, čeprav v maju, ko vse diši, cveti in se odpira. A je začinjeno tudi s snegom, burjo, mrazom in dežjem. In tudi to je treba na DOSu premagati. Poleg osebnih kriz.

In, najin največji cilj je uživati. V prav vsakem kilometru vožnje.

Tanja Kavčič

TANteam na DOSu 2013

Letošnji DOS je vedno bližje, le še trije meseci so do štarta. Z današnjim dnem je TANteam tudi uradno prijavljen. Ekipa je tudi že znana in kompletna, morda pa bo še dopolnjena, vendar o tem kdaj drugič. To pa sva sestavila za predstavitev ob prijavi:

Tanja KAVČIČ  Z ultra kolesarstvom se ukvarjam dve leti, v aprilu leta 2011 sem v Kopru odpeljala svoj prvi 200 km brevet. Od takrat pa do danes sem z vožnjo na brevetih doma in v tujini dosegla naslednje: -          trikrat priznanje Super Randonneur za prevoženih 200, 300, 400 in 600 km (podeljuje Audax Club Parisien, Francija) -          priznanje Randonneur 5000 za prevoženih 5000 km v štiriletnem obdobju, na brevetih doma in v tujini (podeljuje Audax Club Parisien, Francija) -          v letu 2011 sem prevozila najbolj znan svetovni brevet Pariz – Brest – Pariz v dolžini 1230 km -          v letu 2012 smo z ekipo DJAK 1 na tekmovanju Fleche Slovenia (največ prevoženih km v 24 urah) prevozili 528 km in dosegli 3. mesto med 13 sodelujočimi ekipami iz Slovenije in tujine -          v letu 2012 sem prevozila najdaljši brevet v Evropi – 1001 Miglia v Italiji, v dolžini 1630 km in okrog 20000 vm -          v letu 2012 sem prevozila tudi brevet Slovenskih 1000+ ter 600 km brevet Tour Blanc Rando, ki poteka v Italiji, Franciji in Švici, okrog treh najvišjih vrhov v Alpah (približno 10000 vm) -          v letu 2012 skupaj s še dvema ultra kolesarjema iz Slovenije priznanje NAJ SLO Randonneur za prevoženih največ kilometrov na brevetih doma in v tujini (6660 km) (podeljuje Športno društvo Randonneurs Slovenija) -          v letu 2012 skupaj s še tremi ultra kolesarji iz Slovenije priznanje SUPER slovenski Randonneur za prevožene VSE brevete v tem letu v Sloveniji (10) (podeljuje Športno društvo Randonneurs Slovenija) Vse navedeno sem osvojila kot prva ženska v Sloveniji v zgodovini ženskega ultra kolesarstva. Lani sva se z Andrejem Zamanom udeležila tekmovanja DOS 2012 v mešanih dvojicah in kot edina udeleženca v tej kategoriji z uspešno opravljeno vožnjo prejela nagrado za prvo mesto.

Andrej ZAMAN  Z ultra kolesarstvom se ukvarjam pet let. Sem redni udeleženec DOSa, letos bom štartal že petič. V letih 2009, 2010 in 2011 sem bil v solo konkurenci, lani pa sva s Tanjo Kavčič nastopala v kategoriji mešanih dvojic in kot edina udeleženca v tej kategoriji z uspešno opravljeno vožnjo prejela nagrado za prvo mesto. Aprila 2008 sem prevozil svoj prvi 200 km brevet. Od takrat pa do danes sem z vožnjo na brevetih doma in v tujini dosegel naslednje: -          štirikrat priznanje Super Randonneur za prevoženih 200, 300, 400 in 600 km (podeljuje Audax Club Parisien, Francija), in sicer v letih 2010, 2011 in dvakrat 2012 -          priznanje Randonneur 5000 za prevoženih 5000 km v štiriletnem obdobju, na brevetih doma in v tujini (podeljuje Audax Club Parisien, Francija) -          v letu 2011 sem prevozil najbolj znan svetovni brevet Pariz – Brest – Pariz (Francija) v dolžini 1230 km -          v letu 2012 sem prevozil najdaljši brevet v Evropi – 1001 Miglia v Italiji, v dolžini 1630 km in okrog 20000 vm -          v letu 2012 sem prevozil tudi brevet Slovenskih 1000+ (1000 km brevet po Sloveniji) ter 600 km gorski brevet Tour Blanc Rando, ki poteka v Italiji, Franciji in Švici, okrog treh najvišjih vrhov v Alpah (približno 10000 vm) -          v letu 2012 skupaj s še dvema ultra kolesarjema iz Slovenije priznanje NAJ SLO Randonneur za prevoženih največ kilometrov na brevetih doma in v tujini (6660 km) (podeljuje Športno društvo Randonneurs Slovenija) -          v letu 2012 skupaj s še tremi ultra kolesarji iz Slovenije priznanje SUPER slovenski Randonneur za prevožene VSE brevete v tem letu v Sloveniji (10) (podeljuje Športno društvo Randonneurs Slovenija)