Andrej Zaman Many

Andrej Zaman Many

25. maj 2016

Trans Am Bike Race 2016 - Naj se pravljica začne

Verjetno je že vsem znan tisti moj rek: ''V življenju moraš početi nore, ubrisane reči, da mu daš dodano vrednost. Bodi pozitivno predrzen in preizkušaj svoje meje.''

Leto 2016 je zame leto za čisto petico. Oktobra bom dopolnil 50 let. Udeležba na Trans Am Bike Race je ravno prav ubrisana preizkušnja za tak jubilej.

Torej še ena pravljica. Zame doslej najdaljša. In prvič na ameriških tleh. Astoria (Oregon) - Yorktown (Virginia). Preko 7.000 km dolga avantura, pravzaprav dirka. Zame dirka s samim sabo. Brez ekipe, brez pomoči kogarkoli. Sam. Sam se oskrbiš s hrano, pijačo, sam skrbiš za navigacijo, spanje, počitek, ... Kronometer. Na tej dirki ni vmesnih kontrolnih točk. Le start in cilj, trasa je vnaprej določena. Tudi skozi naravni park Yellowstone, kjer domujejo grizliji. Pa na najvišjo točko dirke 3.518 nad morjem.

ZDA so menda slabo pokrite s signalom za mobitel. Razdalje med kraji so precej daljše kot v Evropi. Oskrba s hrano in pijačo je težja. Spanje na tleh ni priporočljivo, ker je menda tam strupeno vse kar leze. Pravi izziv, da se spopadem s tem. Trans Am bo letos tretjič. Do zdaj na njem še ni bilo slovenskega predstavnika. Letos bom edini Slovenec.

Le še nekaj dni je do starta. Mnogi od vas me sprašujete, kako se počutim, kaj pričakujem, koliko časa načrtujem za to avanturo. 

Pričakovanje ... 

Vsekakor se podajam v neznano. Pojma nimam, kako se bo razpletlo. Improvizacije bo za izvoz. Upam na najboljše in na ponovno čisto uživancijo. Bitko za preživetje. Ne pričakujte, da se bom podal v boj za zmago ali visoko uvrstitev. Niti teoretično. Zelo neodgovorno bi bilo napovedovati, da bom med prvih 10 ali 15 ali katerikoli. Uvrstitev me sploh ne zanima. Nočem postati ujetnik ure in uvrstitve. Grem uživat. Veliko bo odvisno tudi od vremenskih pogojev. Ampak vreme menda bo. Trasa je zelo razgibana v prvi polovici, potem dolga ravnina in pred ciljem še najbolj strmi klanci. Tam domujejo tudi tropi napadalnih psov ...

Počutim se odlično, treme še nimam pretirane. Letos imam prevoženih 10.500 km, kar je toliko, kot sem načrtoval. Kljub zelo deževni zimi in pomladi.


Cilj ...

Nič več in nič manj kot priti živ in na kolesu v Yorktown. Če bo to v 21 dneh, bo super. Če bom rabil več časa, tudi ne bo nič narobe in v vsakem primeru se bo svet vrtel dalje.

Na ameriških tleh bom dosegljiv na 070 151 920.  Dirko boste lahko spremljali po sistemu Live Tracker, na spletni strani organizatorja. Enako, kot lani na TCR. Na mojem FB in forumu ŠD Randonneurs Slovenija sledite objavam o mojem napredovanju, morebitnim težavam, improvizaciji, ...

Hvala ...

... vsem, ki me že zdaj kličete, pošiljate smse, maile, ... in želite srečno.

... vsem, ki mi pomagate pri vsej logistiki.

... sponzorjem.

Vse to mi veliko pomeni!

Že vnaprej hvala tudi vsem, ki me boste spremljali in držali pesti zame. Z vsako vašo spodbudno besedo mi bo lažje.


Iz Slovenije odpotujem v sredo, 1.6., iz brniškega letališča. Preko Frankfurta in Seattla bom ob 14.50 po tamkajšnjem času pristal v Portlandu. Časovni zamik je 9 ur. Potem grem z avtobusom v Astorio, kjer bom pred dirko trikrat prespal kak kilometer od starta.

Start dirke bo v soboto, 4.6., ob osmih zjutraj po lokalnem času, ob petih popoldne po našem.

Naj se torej pravljica začne. Običajno se končajo srečno. Upam, da se bo tudi tokrat.


Ni komentarjev:

Objavite komentar