First Lady

London - Edinburgh - London. 28.7.-2.8.2013. 1419 km. 1020 udeležencev iz 33 držav, od tega okoli 60 žensk. Med udeleženci 7 Slovencev, z nami pa seveda tudi Tanja Kavčič iz Solkana, ki zadnja leta ne manjka na nobenem večjem brevetu v Evropi.

 

Drugi dan vožnje, tam nekje po 400. km in ko smo se že bližali Edinburghu na polovici poti, so nas na kdovekateri kontrolni točki presenetili prostovoljci in prostovoljke iz različnih delov sveta, ki so bili tam. Tanjo so pričakali s ploskanjem in navdušenjem ter jo poimenovali ''First Lady''. Najprej nam ni bilo nič jasno, kaj kmalu pa smo spoznali, da se je Tanja prva od žensk pojavila na tisti kontrolni točki.

 

First Lady

 

Do takrat se s tem sploh nismo ukvarjali. Predvsem v prvem, zelo hitrem delu, smo videli še nekaj predstavnic nežnejšega spola, ki pa so kmalu nekje poniknile. Zdaj pa imamo First Lady. Seveda smo bili na to ponosni vsi v naši skupini, Tanja pa še najbolj. Pa je pred tremi leti šele presedlala iz treka na cestno kolo, pred dvema letoma in pol šele izvedela za brevete in pred dobrima dvema letoma prevozila svoj prvi brevet. Koprskih 200. Od takrat ima že ogromno izkušenj iz najrazličnejših tras in vremenskih pogojev, tudi z DOSa.

 

Ko smo po dobrih 36 urah vožnje prispeli v Edinburgh, je bil tam že večer in zelo malo kolesarjev. Najedli smo se, stuširali, še pred tem pa smo sprejeli odločitev, da tam ostanemo in prenočimo do jutra. Na naslednjih dveh kontrolnih točkah namreč ni bilo možno spati, razen na tleh, vremenska napoved pa je za nočne ure napovedovala močnejši dež. Torej, gremo spat.

 

Ko smo se zjutraj okoli 4. ure zbudili, je okoli nas mrgolelo kolesarjev in kolesark. Pojedli smo, se pripravili za nadaljevanje in okoli 5. ure nadaljevali. Naslednje etape naj bi bile težke. Precej razgibane po Škotskem. Kmalu smo prehiteli Nemko s svojo skupino, ki je štartala precej za nami. Tudi v Edinburgh je prišla za nami, a je očitno pred nami nadaljevala. Najprej so še poskušali slediti našemu tempu, a ni šlo dolgo. Mislim, da jih do cilja nismo videli več. Kljub temu smo bili prepričani, da Tanja ni več First Lady. A smo se motili. Kmalu smo zvedeli, da je še vedno. Spet ploskanje in navdušenje. ''Congratulations'', ''You are First Lady'' in še in še je bilo vzklikov na kontrolnih točkah.

 

V Bramptonu, kjer nas je čakala prtljaga, smo imeli daljši postanek. Kar naenkrat pa se je od nekje pojavil možakar s kamero in drugi z mikrofonom. Iskala sta Tanjo. Našla sta jo in z njo naredila daljši intervju. Kot se seveda spodobi za First Lady.

 

Do cilja se nismo več dosti menili o nazivu First Lady. A, čeprav gre za brevet, ki nima tekmovalnega značaja, je vedno prisotno rivalstvo. Tudi tokrat ni bilo nič drugače.

 

Na predzadnji kontrolni točki, dobrih 40 km pred ciljem, je bilo navdušenje tamkajšnjih prostovoljcev še posebej pristno. Tanjo so gledali z občudovanjem in jo stregli kot kraljico. Vsem nam je bilo kar malo žal, da smo morali kmalu nadaljevati.

 

Tudi v cilju, po malo manj kot 88 urah vožnje, je bila Tanja deležna pohval organizatorjev in udeležencev, ki so bili takrat tam. Super! Enkrato!

 

First Lady, ponosni smo nate!