Nekaj lepih misli prijateljev

V času DOSa in takoj po njem sem dobil precej telefonskih klicev, mailov in SMS sporočil v zvezi z mojo vožnjo, odstopom in boleznijo. Vsi so bili pozitivno naravnani in vsi so zagotavljali, kako sem se prav odločil. No, nekateri pa so poslali še posebej zanimive SMSe:

Sodelavci: ''Drži se, lp sodelavci''

Marija Kozin (Škofja Loka, Tbilisi): ''No pa letiš po trasi DOS št. 2. Meje so v glavi. Telo sledi. To je osnova, ostalo je le spremljava. Ajmo gas in novim gričem naproti.''

Anja Bajcar: ''Andrej, super se držiš! Le tako naprej, smo v mislih s tabo. Drago&Anja''

Neznan: ''Dejmo Andrej, držimo pesti zate.''

Marija Kozin (Škofja Loka, Tbilisi): ''Ajde, ajde, vrtite pedala po trasi naprej. Vsak vrtljaj pomeni meter bliže cilju. Zdržite napore, ter v ritmu naprej. Lp iz Tbilisija.''

Aleksander Forštner: ''Kljub vsemu čestitke za nečloveški napor. Lp Sandi''

Mojca Šetina Jelušič: ''Drži se, te lepo pozdravljamo!''

Mojca Krisch: ''Čimprej okrevaj, da boš imel energijo (željo upam, da še imaš) za nove kolesarske izzive. Cimra.''

Anja Bajcar: ''Andrej, ravnokar smo prebrali tvoj zapis na blogu. Zelo lepo si napisal. Verjamemo, da nisi odstopil z lahkoto in da še zdaj premlevaš vse tiste če-je. Ampak pozitivne strani te tvoje odločitve boš sposoben videti šele čez čas, ki ti bo definitivno prinesel še veliko lepih kolesarskih izkušenj. Vsaj tako ti mi želimo in smo veseli, da si v kriznih trenutkih ohranil trezno glavo. Drži se! Anja, Drago&Co.''

Brevet 400 km

Življenje teče dalje, bolezen z DOSa je mimo, bolečine in otekline so preteklost. V petek, 28.5.2010 ob 20. uri bo štart dobrih 400 km dolgega breveta na relaciji: ČRNUČE - MEDNO - GOSTEČE - ŽELEZNIKI - PETROVO BRDO - MOST NA SOČI - TOLMIN - SOLKAN - NOVA GORICA - ŠTANJEL - DIVAČA - KOZINA - ILIRSKA BISTRICA - KNEŽAK - UNEC - BLOŠKA POLICA - NOVA VAS - RIBNICA - DVOR - ŽUŽEMBERK - IVANČNA GORICA – GROSUPLJE – PANCE – ZALOG – ŠENTJAKOB - ČRNUČE. Upam na lepše vreme kot smo ga imeli na DOSu, čeprav vremenska napoved ni ravno vzpodbudna.

Podhladitev, prehlad in .... odstop

Ni kaj. Vreme nam ni bilo naklonjeno. Mraz, veter in dež so bili krivci za marsikateri odstop na letošnji dirki. Naše napredovanje po poti je bilo v kar spodobnem tempu. Navijači so nas spremljali, klicali na telefon, pisali na bicikel.com in podobno. Res super. Dokler se niso začele zdravstvene težave. Zdaj se niti ne spomnim, kje sem prvič začutil vneto grlo, kar pa smo hitro odpravili. Verjetno se je moje zdravstveno stanje najbolj poslabšalo na spustu z Lesičnega, ko sem bil popolnoma premočen in premražen. Tisti, ki me poznajo, vedo, da me zelo redko zebe. Torej je nekaj moralo biti na tem. Čisto otrpel sem se nekako privlekel do Podsrede, kjer sem nadaljeval pot proti naslednji časovni točki, vendar zaradi otrplih nog brez kake posebne energije. Počutil pa sem se tudi vedno slabše. Ob globljem dihanju me je sililo tudi na kašelj. Ekipa me je sproti seznanjala z novostmi z dirke. Zanimivo, da je bilo največ novic povezanih ravno z odstopi. Ne vem, koliko sotekmovalcev je končalo dirko bolnih, nekateri s pljučnico, odpeljani z rešilcem. No, v Krškem sem se odločil, da ne grem do konca. Odpeljal sem se sicer še do Novega mesta. Tam sem po super pašti, solati in štrudlju, kar nam je pripravila Vesna, Matježeva žena, mojo odločitev o odstopu , po prevoženih okoli 1070 km, najprej sporočil Vladki, potem pa še Matjažu. Vsi so spoštovali mojo odločitev.Tudi odziv sorodnikov, prijateljev, znancev in sotekmovalcev na moj odstop je bil pozitiven.

Zdravje imamo le eno in z njim se ni za igrati. V življenju so pomembnejše stvari, kot pa trmasto siliti z glavo skozi zid. Če bi nadaljeval dirko, bi se uvrstil zelo visoko. Ampak za kakšno ceno? Kdor pa je na taki ultramaratonski kolesarski dirki uvrščen visoko, je zvezda svetovnega formata. Jaz to nisem, nikoli nisem hotel biti in nikoli ne bom. Kot sem že večkrat javno povedal: kolesarim iz in zaradi veselja. Ko bom enkrat drugače čutil, se s tem ne bom več ukvarjal. Letošnji DOS je zame potekal zelo v redu. Dobro nam je šlo, ekipa je delovala dobro, malo nam je nagajal le dostop do interneta. Po mojem občutku sem bil kar dobro pripravljen. Ampak vremenski pogoji so naredili svoje. Toda še bodo dirke, še bodo breveti in naslednje leto bo spet DOS. Takrat v morda lepšem vremenu.

Nadaljevanje poti

V Dravogradu se je Andrej ustavil za krajši spanec. Ponoči in proti jutru smo prepeljali KT6 - Kamnica in KT7 - Moravske Toplice. Tam smo si privoščili kurjo juhico, po krajšem postanku in masaži pa naprej. Na Ptujski gori, kjer smo imeli krajši postanek, da se Andrej ogreje, nam je Sandi Ocepek nesebično posodil svoje zimske rokavice, ker so Andrejeve popolnoma mokre. Sandi, najlepša hvala.

Po močnem nalivu nadaljujemo proti KT8 in 9.

Naslednje ustavljanje načrtujemo v Novem mestu - Andrejevem rojstnem kraju (pred trgovino Mercator v Gotni vasi) nekje po 21. uri. Vabljeni, da nas pridete pozdraviti.

ManyTeam

KT5 - Radmirje

Ob 20:30 prispeli na KT5. Hitro namontirali lučke in Brž naprej. Malo dlje smo se zadržali na vrhu Črnivca, kjer so Many-ja pozdravili številni kolegi. Se jim zahvaljujemo za navijanje, vsem pa se priporočamo za komentarje. Andrej jih je prav vesel.

ManyTeam

Slovenski Javornik

Pravkar smo  zapustili 4. KT. Andrej se je, ker se nas je vreme le usmililo, preoblekel v lažja oblačila in že brzi naprej. V Velenju nas čakajo obljubljene palačinke. Njami.

ManyTeam vas vabi, da se nam ob poti pridružite z navijanjem, na blogu pa s svojimi komentarji.

lp, ManyTeam

Na poti

Po težavah z internetnim dostopom se ManyTeam javlja s terena.

S težkimi pričakovanji je nastopil tudi čas našega štarta. Po samem štartu je vsa napetost popustila in končno se je Andrej lahko posvetil tistemu kar najbolje zna. Poganjanju kolesa. Rahlo deževna noč je minila v dobrem tempu. Malo nas je napralo v okolici Kozine, kasneje pa se je nebo prav odprlo med Kobaridom in Bovcem. Vzpon na Vršič je minil v dežju in solidnem tempu, Andrej pa deluje še precej sveže. Po obveznem preoblačenju na Vršiču, je sledil hladen, moker, zelo nevaren in počasen spust.

Nadaljujemo v spodobnem tempu.

ManyTeam

Zadnje priprave

Andrej že gre proti štartu, kljub temu, da ga je dež že malce osvežil. Medtem ostali člani skupine tankajo bidon kombija.

18:30

Še tri ure do starta. Stanje je pestro. Polno dela. Dežja trenutno ni.

13.5.2010 ob 21.18

Znana je ura štarta. 21.18 je kasneje kot sem upal, vendar je kar je. Z ekipo in sotekmovalci le upamo, da nas ne bo preveč močil dež, saj so za soboto napovedane padavine po celi Sloveniji.

Zahvala tistim, ki so pomagali

Pred letošnjim DOSom se moram še posebej zahvaliti še vsem tistim, ki niso moji sponzorji in niso v moji ekipi, pa so mi vseeno na kakršen koli način pomagali v pripravah za ta projekt, ali pa pri njegovi izvedbi. To so:

Vesna Zaman, Novo mesto,
Egon Bajc, Ajdovščina,

Aleksander Forštner z družino, Velenje,

Andrej Brecelj, Ajdovščina,
Branko Kodelja, Lože (Vipava), 

Simon Škvarč, Ajdovščina in

Kovinarstvo Viktor Čermelj s.p., Ajdovščina.

Dež bo ...

Ali pa morda ne. Upanje umre zadnje. Po klavrnem vremenu preko zime se nadaljuje deževna pomlad. Vreme se kar noče in noče ustaliti in samo upam lahko, da vsaj temperatura zraka ne bo prav nizka. Vožnja s kolesom po mokrem je še posebej nevarna zaradi padcev, zato je tudi počasnejša. Pa tudi psihično je taka vožnja naporna, saj je potrebno biti non stop skoncentriran na razmere na cesti.

No, še dva dneva je čas, da se vreme spremeni. Še danes in jutri je čas za nakup hrane in pijače za na pot zame in za ekipo, pa da pripravim obe kolesi za tehnični pregled, ...

Predavanje v Ljubljani

Naslednje predavanje na temo moje lanske udeležbe na prireditvi Naturathlon 2009 bom imel v četrtek, 6.5.2010 ob19.00, v prostorih Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana.

Vabljeni