Ta brevet je najtežji od vseh v Sloveniji. Je na začetku sezone, je najbolj razgiban, najbolj obiskan in najbolj dirkaški.
Toplo in sončno vreme je preteklo soboto v Koper privabilo rekordno število udeležencev slovenskih brevetov. Nekateri smo že od doma štartali s kolesom, jaz ob 3.45, na Razdrtem pa bi se morali srečati z Markom Balohom, Gregorjem Wesseisnom, Matejem Kompletom in Stanetom Dolinškom. A so zamujali, zato sem se do Kopra odpravil sam. Vožnja ponoči je ena sama uživancija. Nikjer nobenega prometa, pa še tista redka vozila, ki jih sem jih srečal, so se me na daleč izogibala.
Pred štartom sem med udeleženci videl precej znanih obrazov s preteklih brevetov, tam pa so bili tudi nekateri člani moje letošnje dosovske ekipe
Kakih 15 minut po osmi uri zjutraj se je začelo. Najprej v zaprti vožnji do Rižane, potem pa ... Klanec. Vedno hitreje je šlo in več kot 24 km/h nisem mogel peljati. Pa se je skupina odpeljala naprej in še preden sem se dobro zavedel, sem bil že sam. A ne za dolgo. Dohitela me je večja skupina in z njo sem šel do prve kontrole v Podgorju. Dobro uro sem rabil do tam. Na prvi kontroli so se na novo oblikovale skupine in v eni od teh sem bil tudi sam zraven. Do Zajcev smo se držali skupaj, potem pa smo se razkropili in od druge kontrole na Gračišču spet bili po različnih skupinah. Ne duha ne sluha o kakšni skupni vožnji. Le dirka, kdo bo prej. Kar je skregano z logiko brevetov. Do konca sem imel še dva postanka, prvega ko je moral kolega iz skupine menjati predrto zračnico, drugega pa v Savudriji na tretji kontroli. Postankov na meji niti ne štejem. Pred ciljem nas je čakal še vzpon na Šmarje, na koncu pa zaslužen pasulj.
Mi smo torej dirkali na brevetu. Za nami pa so bili kolesarji in kolesarke, ki so res uživali v vožnji. V duhu breveta. Le peščica kolesark je bila med udeleženci. Te so bile deležne največ spoštovanja, saj ni mačji kašelj prevoziti dobrih 200 km z dobrimi 2700 višinskimi metri že v začetku aprila. Zato, dekleta, vse moje spoštovanje vsem vam, ki ste se odločile prevoziti ta brevet in še dodatno tistim, ki ste ga tudi zmogle.
Toplo in sončno vreme je preteklo soboto v Koper privabilo rekordno število udeležencev slovenskih brevetov. Nekateri smo že od doma štartali s kolesom, jaz ob 3.45, na Razdrtem pa bi se morali srečati z Markom Balohom, Gregorjem Wesseisnom, Matejem Kompletom in Stanetom Dolinškom. A so zamujali, zato sem se do Kopra odpravil sam. Vožnja ponoči je ena sama uživancija. Nikjer nobenega prometa, pa še tista redka vozila, ki jih sem jih srečal, so se me na daleč izogibala.
Pred štartom sem med udeleženci videl precej znanih obrazov s preteklih brevetov, tam pa so bili tudi nekateri člani moje letošnje dosovske ekipe
Kakih 15 minut po osmi uri zjutraj se je začelo. Najprej v zaprti vožnji do Rižane, potem pa ... Klanec. Vedno hitreje je šlo in več kot 24 km/h nisem mogel peljati. Pa se je skupina odpeljala naprej in še preden sem se dobro zavedel, sem bil že sam. A ne za dolgo. Dohitela me je večja skupina in z njo sem šel do prve kontrole v Podgorju. Dobro uro sem rabil do tam. Na prvi kontroli so se na novo oblikovale skupine in v eni od teh sem bil tudi sam zraven. Do Zajcev smo se držali skupaj, potem pa smo se razkropili in od druge kontrole na Gračišču spet bili po različnih skupinah. Ne duha ne sluha o kakšni skupni vožnji. Le dirka, kdo bo prej. Kar je skregano z logiko brevetov. Do konca sem imel še dva postanka, prvega ko je moral kolega iz skupine menjati predrto zračnico, drugega pa v Savudriji na tretji kontroli. Postankov na meji niti ne štejem. Pred ciljem nas je čakal še vzpon na Šmarje, na koncu pa zaslužen pasulj.
Mi smo torej dirkali na brevetu. Za nami pa so bili kolesarji in kolesarke, ki so res uživali v vožnji. V duhu breveta. Le peščica kolesark je bila med udeleženci. Te so bile deležne največ spoštovanja, saj ni mačji kašelj prevoziti dobrih 200 km z dobrimi 2700 višinskimi metri že v začetku aprila. Zato, dekleta, vse moje spoštovanje vsem vam, ki ste se odločile prevoziti ta brevet in še dodatno tistim, ki ste ga tudi zmogle.
Z mojo vožnjo nisem povsem zadovoljen, saj sem imel celo pot težave z želodcem. V cilj sem prišel v času 7:51 (uradno), kar pa po premisleku niti ni tako slabo, saj sem imel že pred štartom prevoženih preko 80 km, skupaj pa okoli 300 ta dan.
Organizatorjem, OPD Koper, gre vsa zahvala za odlično izpeljan brevet in odlično organizacijo, s katero postavljajo nove standarde v tej športni panogi v Sloveniji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar