Letošnji breveti si pa res sledijo s svetlobno hitrostjo. Ko je en mimo, že je na sporedu naslednji. Tako nas je preteklo soboto, 30.4.2011, čakala nova preizkušnja, tokrat na dobrih 400 km.
30 kolesarjev in ena kolesarka smo prevozili relacijo Ljubljana (štart ob 6. zjutraj) - Škofja Loka - Železniki - Petrovo brdo - Most na Soči - Nova Gorica - Sežana - Divača - Kozina - Ilirska Bistrica - Postojna (čez Šembije) - Nova vas - Ribnica - Žužemberk - Ivančna Gorica - Grosuplje - Pance - Ljubljana. Eni hitreje, drugi počasneje.
Tokrat sem se odločil, da bom vozil v eni od počasnejših skupin, kar se je izkazalo za pravilno odločitev. DOS je pač preblizu za dirkaški tempo, poleg tega pa sem spoznal še užitkarski način vožnje. Breveti so res eno posebno doživetje. Na vsakem se toliko zanimivega dogaja, da je to prav neverjetno. Ampak največ teh dogodivščin je v počasnejših skupinah. Že pred menoj so ta brevet zelo dobro opisali Marko Baloh, eden od članov KK DJAK iz Nove Gorice, predvsem pa Aleksej Dolinšek, s katerim sva ta brevet prevozila skupaj in oba imela čast prisostvovati vožnji tokrat edine ženske predstavnice, Tanje, ki je s tem edina doslej v Sloveniji prevozila tako dolg brevet. Nad njeno odlično vožnjo smo bili vsi navdušeni, tik pred koncem pa nas je še kar lepo raztegnila, ko je po 400 prevoženih kilometrih potegnila na skoraj 40 km/h. Čestitke ji in vse spoštovanje, kakor tudi vsem, ki so postavili svoj osebni dolžinski rekord. Naše dogodivščine po poti je še najbolje opisal Aleksej, kaj dosti mu ni za dodati, zato se niti ne bom trudil. Ni kaj, užitkarska in kolegialna vožnja ima svoj čar, še posebej, ko hlastanje po čim višjem povprečju ni v ospredju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar